Voda pomni

Odziva se na bio-signale, ki prihajajo iz narave, vendar se odziva tudi na tehnične signale, kot so elektromagnetni valovi, ki izvirajo iz radijske tehnologije. Obe vrsti signalov se v vodi shranjujeta kot informacija in se tudi prenašata.

S posebnimi metodami preizkušanja se lahko dokaže in celo vizualizira učinek različnih informacij na vodo. Da bi to dokazali, so 2 petrijevki (ploske, okrogle, prozorne posode, ki se uporabljajo pri pregledih v laboratorijih) napolnili z gelu podobno snovjo, ki služi kot vir hrane za bakterije.

Potem so bakterije izbrane vrste vbrizgali v sredino petrijevke. Bakterije so se začele razmnoževati in oblikovsati različne vzorce: včasih so bile široko razpršene in včasih majhne ter sestavljene iz ravnih črt. V preizkusu so bili vsi parametri enaki pri vsakem ponavljanju - razen informacijske vsebine valovanja, ki je potrebna za proizvodnjo hrsane bakterij.

Opisani eksperiment z dvema petrijevkama je razvil fizikProf. Eshel Ben-Jacobiz Izraela. Fotografije so bile posnete leta 1998 in dokumentirajo učinke, ko se za proizvodnjo hrane za bakterije uporablja voda z različnimi informacijami.

S tem poskusom je prof. Ben-Jacob lahko odgovoril na več vprašanj glede informacijskih lastnosti vode in je lahko zatrdil sledeče:

1.  Voda se odziva na dražljaje iz svojega okolja;

2.  Voda shranjuje te informacije, podobne spominu in se lahko pozneje spomni dogodkov in učinkov dražljajev;

3.  Žive stvari (bakterije) reagirajo na spremenjene razmere v vodi.

Kako in kje bo mogoče shranjevanje informacij v vodi, je še vedno treba ugotoviti.

Ali se lahko informacije v vodi zapisujejo s fizičnimi merilnimi instrumenti?

Do sedaj ni bil objavljen noben fizični postopek, ki bi izpolnjeval te zahteve.

Tudi "najboljši" fizični merilni instrumenti, torej najbolj natančni, so preveč nenatančni, da bi z njimi neposredno zabeležili značilnosti, kot so informacije ali struktura vode.

Zato je dokazna metoda, ki jo uporablja prof. Ben-Jacob, še bolj pomembna. Kot fizik in nekdanji predsednik Izraelskega društva fizikov je vodil raziskavo, ki je privedla do znanstveno briljantnega dosežka.

Ben-Jacob je nalogo merjenja prenesel s fizikalnih merilnih instrumentov na žive organizme (bakterije). Pravi, da bakterije reagirajo vsaj 1000-krat bolj občutljivo kot katera koli merilna naprava, ki je danes znana.

Vse se vrača k znanju Johanna Granderja, ki je bil vedno prepričan o pomembnosti in občutljivosti živali. Pokazal je, da so celo čebele zelo dobre "biološke merilne naprave". V svojem poskusu je dokazal, da so čebele sposobne razlikovati med revitalizirano vodo in ne-revitalizirano vodo. Stopnja natančnosti je bila približno 95%.

Photo:  Eshel Ben Jacob med obiskom Johanna Granderja v Jochbergu, Tirolska, 7. julija 2008.